PARKIRNA HIŠA NA KOPALIŠKI CESTI – VEČ PARKIRNIH MEST IN SODOBNO MOBILNOSTNO VOZLIŠČE

PARKIRNA HIŠA NA KOPALIŠKI CESTI – VEČ PARKIRNIH MEST IN SODOBNO MOBILNOSTNO VOZLIŠČE

Parkirišče ob Zdravstvenem domu Radovljica na Kopališki cesti je ena najbolj obremenjenih parkirnih površin v mestu. Uporabljajo ga pacienti zdravstvenega doma, obiskovalci lekarne, zaposleni, prebivalci ter obiskovalci bližnjih športnih, rekreacijskih in drugih javnih površin.

V času največje obremenitve je parkirišče pogosto polno. Prosto mesto najtežje najdejo prav tisti, ki ga najbolj potrebujejo – starejši, gibalno ovirani, starši z otroki in ljudje, ki prihajajo po zdravstvene storitve.

Zato predlagam, da Občina Radovljica preveri možnost izgradnje večnadstropne parkirne hiše na območju sedanjega parkirišča.

VEČ PARKIRNIH MEST NA ISTI POVRŠINI

Namesto širjenja parkirišč na nove zelene površine lahko učinkoviteje izkoristimo prostor, ki je parkiranju že namenjen.

Cilj preveritve mora biti ugotoviti, ali lahko z nizko in okolju prilagojeno večnadstropno parkirno hišo na približno enaki površini bistveno povečamo število parkirnih mest.

Končno število etaž, parkirnih mest, uvozov in izvozov mora biti določeno na podlagi analize zasedenosti, prometne in prostorske študije, preveritve lastništva ter ekonomske upravičenosti projekta.

PREDNOST ZA UPORABNIKE ZDRAVSTVENEGA DOMA

Pri načrtovanju morajo imeti posebno pozornost uporabniki zdravstvenega doma.

Zagotoviti je treba:

• dovolj mest za gibalno ovirane,

• lažje dostopna mesta za starejše in družine,

• časovno omejeno brezplačno ali ugodnejše parkiranje za paciente,

• varen prostor za vstopanje in izstopanje potnikov,

• neoviran dostop reševalnim in drugim intervencijskim vozilom,

• varne pešpoti med parkirno hišo, zdravstvenim domom in drugimi bližnjimi ustanovami.

VEČ KOT PARKIRNA HIŠA

Nova parkirna hiša ne sme biti samo prostor za avtomobile. Zasnovana mora biti kot sodobno mobilnostno in energetsko vozlišče.

Vključevala bi:

• varovano in pokrito kolesarnico,

• individualne garaže oziroma varnostne omarice za kolesa in električna kolesa,

• omarice za baterije, čelade, prtljago in drugo opremo,

• varna polnilna mesta za električna kolesa,

• servisno točko za manjša popravila koles,

• javno dostopne polnilnice za električne avtomobile,

• predpripravo za postopno širitev polnilne infrastrukture,

• digitalni prikaz prostih parkirnih mest,

• možnost rezervacije in dostopa z aplikacijo, kartico, QR-kodo ali tehnologijo NFC,

• sončno elektrarno oziroma fotonapetostno nadstrešnico,

• možnost baterijskega hranilnika za potrebe objekta.

Proizvedena električna energija bi se lahko uporabljala za razsvetljavo, polnjenje vozil in koles ter druge potrebe parkirne hiše.

POVEZAVA Z RAZVOJNO POBUDO GORENJSKA 2030

Predlagana parkirna hiša bi lahko postala tudi ena izmed varnih ciljnih oziroma vstopnih točk prihodnje regionalne kolesarske mreže.

Delovni predlog »Gorenjska 2030 – evropska kolesarska destinacija«, ki ga je pripravila neodvisna razvojna pobuda Eternus, izpostavlja, da za razvoj kolesarjenja niso dovolj samo povezane kolesarske poti. Uporabnik potrebuje varen prostor tudi na cilju – ob zdravstvenem domu, šoli, občini, mestnem središču, železniški ali avtobusni postaji, trgovini in športnem objektu.

Dokument predlaga povezovanje 18 gorenjskih občin, enotne standarde storitev, varne kolesarnice, individualne garaže za električna kolesa, omarice za osebno opremo, polnilnice ter skupno digitalno platformo.

Radovljica je v delovnem predlogu vključena v Jezerski koridor skupaj z Bledom, Gorjami in Bohinjem. Projekt bi lahko pomagal povezati vsakodnevno mobilnost prebivalcev, javni prevoz, turizem, šport in lokalno ponudbo.

Parkirna hiša na Kopališki cesti bi lahko predstavljala eno od mestnih točk te mreže. Uporabniki bi lahko na njej varno shranili kolo, baterijo, čelado in osebno opremo ter nadaljevali pot peš oziroma opravili obisk zdravstvenega doma ali drugih bližnjih ustanov.

Pri tem mora biti infrastruktura odprta za različne vrste opreme in ponudnike. Občina mora ohraniti lastništvo nad podatki ter možnost zamenjave upravljavca in nadgradnje sistema.

Predlog Gorenjska 2030 je delovno razvojno izhodišče in ne predstavlja že sprejete strategije ali zagotovljenega financiranja. Kljub temu ponuja dobro osnovo za povezovanje občin in pripravo skupnih projektov.

SKLAD ZA PARKIRANJE IN TRAJNOSTNO MOBILNOST

Za financiranje parkirne hiše in povezanih prometnih rešitev predlagam ustanovitev namenskega Sklada za parkiranje in trajnostno mobilnost oziroma ustrezno namensko proračunsko ureditev.

V sklad bi se lahko stekali:

• prihodki od občinskih parkirnin,

• prihodki od daljšega in turističnega parkiranja,

• prihodki parkirne hiše po pokritju stroškov upravljanja,

• prihodki od polnilnic in proizvodnje električne energije,

• občinska proračunska sredstva,

• državna in evropska sredstva,

• sredstva razvojnih partnerjev,

• morebitna sredstva zasebnega partnerja ali koncesionarja.

Sredstva bi se uporabljala za parkirišča, kolesarsko infrastrukturo, varne pešpoti, polnilnice, javni prevoz in druge ukrepe trajnostne mobilnosti.

Tako bi obiskovalci, ki s prometom dodatno obremenjujejo mesto, s parkirninami neposredno prispevali k urejanju prometne infrastrukture. Prihodki, odhodki in stanje sklada morajo biti vsako leto javno objavljeni.

MOŽNI VIRI FINANCIRANJA

Celotnega projekta najverjetneje ne bo mogoče financirati iz enega samega razpisa. Zato ga je treba razdeliti na posamezne vsebinske sklope.

Osnovna konstrukcija parkirne hiše bi se lahko financirala iz občinskega proračuna, namenskih prihodkov od parkirnin, razvojnega posojila ali premišljeno oblikovanega javno-zasebnega partnerstva.

Kolesarnice, varne peš in kolesarske povezave, navezave na javni prevoz ter digitalne rešitve je mogoče vključevati v projekte trajnostne mobilnosti in regionalnega razvoja.

Za sončno elektrarno, hranilnik ter polnilnice je treba spremljati državne in evropske pozive za obnovljive vire energije in polnilno infrastrukturo.

Regionalni projekt Gorenjska 2030 bi lahko zaradi sodelovanja več občin odprl tudi dodatne možnosti financiranja, ki jih občina z nepovezanim posameznim nakupom opreme težje doseže. Vsak aktualni razpis, upravičene stroške in pogoje pa je treba preveriti ob pripravi konkretne prijave.

NAJPREJ PODATKI, NATO ODGOVORNA ODLOČITEV

Pred dokončno odločitvijo mora občina izmeriti zasedenost parkirišča, preveriti prometne tokove, lastništvo, prostorske omejitve, priključno moč električnega omrežja in ocenjene stroške.

Javnosti je treba nato predstaviti različne izvedbene možnosti, predvideno število parkirnih mest, finančno konstrukcijo, vpliv na okolico in realno časovnico.

Radovljica potrebuje več parkirnih mest, vendar jih moramo zagotavljati premišljeno – na površinah, ki so parkiranju že namenjene, in z rešitvami, ki povezujejo avtomobile, kolesa, energijo, javni prevoz in digitalne storitve.

Uroš Mencinger za župana

Uspešna Radovljica 2026–2034

SODELUJ. PRISPEVAJ. SOUSTVARJAJ.