Samooskrba Radovljice: kakovostna hrana, energija in voda za domačine

Samooskrba ni obljuba, da bomo vse pridelali in proizvedli sami. Pomeni, da bolje uporabimo tisto, kar imamo doma: rodovitno zemljo, znanje pridelovalcev, primerne strehe za proizvodnjo energije in vodne vire, ki jih moramo varovati. Koristi se morajo najprej poznati prebivalcem — pri dostopu do kakovostne hrane, pri stroških javnih zavodov in pri zanesljivi oskrbi z vodo.

Lokalna hrana mora biti redno dostopna domačinom

V občini že delajo ljudje, ki hrano pridelujejo in predelujejo. Kmetija Dolenc v Vrbnjah ponuja mleko in mlečne izdelke, Eko Darja v Mošnjah moke in kosmiče, Kmetija Vegerila sezonsko zelenjavo, Sadjarstvo Pr’ Jernejc v Hrašah sadje in sokove, Mlin Globoko pekovske izdelke, Čebelarstvo Luznar v Begunjah pa med in čebelje izdelke. To je le nekaj primerov širše lokalne ponudbe. Vir: seznam lokalnih dobaviteljev Turizma Radovljica.

Izziv ni le, koliko pridelamo, ampak tudi, ali lahko domačini to hrano kupijo redno, na priročen način in po pošteni ceni za kupca in pridelovalca. Občina lahko pomaga povezati ponudnike, trgovine, gostince in javne zavode. Predlagam javno dostopen pregled lokalne ponudbe, podporo skupni organizaciji naročil in dostave ter pogovor z vrtci in šolami o sezonskih jedilnikih in nabavi v okviru veljavnih pravil javnega naročanja. Brez zanesljivih količin, logistike in dogovorjenih rokov zgolj poziv »kupujmo lokalno« ne bo dovolj.

Radovljica je strategijo razvoja kmetijstva do leta 2035 že sprejela. V njej je povečanje prehranske samooskrbe izrecen cilj. Naloga naslednjega mandata je pokazati, kateri projekti iz strategije so izvedeni, kdo jih vodi in kaj od njih dejansko dobijo kmetije in prebivalci.

Belgijski Gent je primer povezovanja pridelovalcev s trgovinami in gostinci prek skupne naročniške platforme. Njegovega modela ni smiselno prepisati v precej manjšo občino, pokaže pa, da je za kratko dobavno verigo potrebna tudi organizacija prodaje, ne samo promocija. Vir: Visit Gent.

Energija: najprej manjša poraba, nato proizvodnja na primernih strehah

Pri energiji se samooskrba začne z zmanjševanjem izgub: energetsko učinkovite stavbe, pametno upravljanje ogrevanja in jasen pregled porabe v šolah, vrtcih, športnih objektih in občinskih stavbah. Nato je treba za vsako primerno streho preveriti statiko, stanje kritine, priključitev, pričakovano proizvodnjo, stroške in koristi za uporabnike.

Kranj je na javnih stavbah vzpostavil sončne elektrarne in jih povezal v skupnostno samooskrbo javnih uporabnikov. Vir: Mestna občina Kranj. Tudi Radovljica naj pripravi pregled svojih javnih streh in primerja modele financiranja, vključno z razpisi in morebitnim partnerstvom. Pred odločitvijo morajo biti javni cena energije, trajanje pogodb, tveganja, lastništvo naprav in pričakovani prihranki. Hranilnike energije je smiselno vključiti tam, kjer analiza pokaže dejansko korist.

Voda: prihranek pitne vode in zaloga za sušne dni

Samooskrba z vodo ne pomeni, da bi deževnica nadomestila pitno vodo. Pomeni skrb za vodne vire, manj izgub v vodovodnem omrežju in pametno uporabo deževnice tam, kjer kakovost pitne vode ni potrebna. Pri obnovah občinskih stavb, šol in športnih objektov predlagam preveritev zbiralnikov vode s streh za zalivanje dreves in javnih zelenih površin.

Po nalivih naj čim več vode ostane v tleh in rastlinju, kjer je ponikanje varno; kjer to ni mogoče, je treba preveriti zadrževanje in uporabo vode pozneje. Berlin daje prednost razbremenitvi kanalizacije, ponikanju in uporabi deževnice za zelenje, pri dragih zbiralnikih pa zahteva presojo posamezne lokacije. Vir: Berlin. To je prava logika tudi za Radovljico: ukrep mora ustrezati tlom, varovanju podzemne vode in stroškom vzdrževanja.

Kaj lahko občina naredi najprej?

Začel bi s tremi pregledi: seznam lokalnih pridelovalcev in njihovih potreb pri prodaji, pregled porabe energije in primernih javnih streh ter pregled izgub pitne vode in možnosti za zbiranje deževnice. Nato izberemo prve izvedljive projekte. Vsak mora imeti cilj, oceno stroškov, vir financiranja, odgovorno osebo, rok in merilo uspeha. Napredek naj bo viden v Kompasu uspešne Radovljice.

Samooskrba je uspešna, ko domačini lažje pridejo do dobre lokalne hrane, ko javni zavodi porabijo manj energije in ko vodo uporabljamo tako, da jo imamo na voljo tudi v sušnih dneh. To je razvoj, ki se pozna v vsakdanjem življenju.

Uroš Mencinger

Kandidat za župana Občine Radovljica